V Tibet lahko potuješ preko različnih poti, ki so zanimive za backpacker popotnika. Ponavadi pa so izhodiščne točke Katmandu v Nepalu in Chengdu ter Peking v Kitajski.

Glavna prednost potovanja v Tibet preko Nepala je bližina Tibeta in glavnega mesta Lhasa.  Geografsko gledano je vmes samo del Himalaje.  Poleg tega pa zraven spoznaš in doživiš še izjemno [...]]]>

V Tibet lahko potuješ preko različnih poti, ki so zanimive za backpacker popotnika. Ponavadi pa so izhodiščne točke Katmandu v Nepalu in Chengdu ter Peking v Kitajski.

Glavna prednost potovanja v Tibet preko Nepala je bližina Tibeta in glavnega mesta Lhasa.  Geografsko gledano je vmes samo del Himalaje.  Poleg tega pa zraven spoznaš in doživiš še izjemno nepalsko kulturo. Obenem pa lahko potuješ tudi preko prelazov pod Mount Everestom ter sproti obiščeš bazne tabore EBC (Everest Base Camp), kar je posebno doživetje.

Slaba stran iz Katmanduja pa je ta, da so letalske karte iz Evrope do Katmanduja zelo drage. Ponavadi tudi do enkrat dražje kot do Pekinga! Namreč od tam gre večina himalajskih alpinistov in je povpraševanje zelo veliko. Poleg tega pa so tudi lokalne turistične agencije precej drage.

Mnogi backpackerji, ki potujejo preko Nepala pravijo, da je gneča zelo velika ravno zaradi ugodne izhodiščne točke. Nadaljujejo, da je tudi čas za pridobitev dovoljenja za vstop v Tibet lahko bistveno daljši, kot v primeru, če si že enkrat na Kitajskem. Marsikdo je čakal na dovoljenja po 4-5 dni, nekateri tudi po 7 dni, medtem ko v Chengdu-ju dobiš dovoljenje v roku 1-3 dni.

Je pa to zelo odvisno od iznajdljivosti popotnika, velikosti skupine in pa denarja, ki ga imaš na razpolago! Tudi tukaj velja načelo; plačaš več, dobiš prej.

Druga pot v Tibet pa je, kot sem že omenil iz Kitajske v katero ponavadi priletiš v Peking. Letalske karte v Peking so iz Evrope precej bolj ugodne. Slaba stran pa je ta, da moraš prepotovati iz skrajno vzhodnega dela Kitajske na skrajni zahod. To pa pomeni zelo velike razdalje!

Iz Pekinga lahko nato potuješ v Tibet direktno z vlakom ali z letalom. Zelo priporočam kombinacijo letalskega prevoza do Chengdu-ja in nato z vlakom naprej v glavno mesto Lhasa. Letalske karte notranjih letov so relativno poceni, kitajske letalske družbe pa na zelo visokem nivoju.

Vožnja z vlakom je cenejša kot z letalom in odkar imajo novo najvišjo ležečo železnico na svetu tudi precej udobno in izjemno doživetje. Med vožnjo lahko opazuješ  čudovito pokrajino, ki se spreminja iz ure v uro.  Iz Chengduja do Lhase traja vožnja z vlakom celih 48 ur, brez večjega postanka, razen nekaj manjših 15min postankov. Eden je na višini 5000m, da se lahko nadihaš precej redkega zraka.

Vožnjo z vlakom pa priporočam tudi zaradi manjšega tveganja obolenja za višinsko bolezen. Z vlakom se postopoma dvigamo na višine nad 3500m in telo se lahko postopoma aklimatizira in navadi višine. V primeru potovanja z letalom pa priletimo direktno na višine, ki jih nismo vajeni in možnost, da zbolimo za višinsko bolezen je večja.

Potovanje po mističnem Tibetu je izjemno doživetje religioznosti in popotovanja, ki ti ostane v spominu. Tibetanski menihi, budistični templji, budisti, ki dneve hodijo ali se dobesedno plazijo po ulicah in vonj dišeče omamnih kadilnih palčk na vsakem koraku te odpelje na drug konec sveta, ki se zdi tako nerealen.

Glavno mesto Tibeta Lhasa, ki [...]]]>

Tibetian monks

Potovanje po mističnem Tibetu je izjemno doživetje religioznosti in popotovanja, ki ti ostane v spominu. Tibetanski menihi, budistični templji, budisti, ki dneve hodijo ali se dobesedno plazijo po ulicah in vonj dišeče omamnih kadilnih palčk na vsakem koraku te odpelje na drug konec sveta, ki se zdi tako nerealen.

Glavno mesto Tibeta Lhasa, ki mimogrede leži na 3.600 m nadmorske višine je središče budizma. Tukaj so vsi najpomembnejši sveti objekti in svetišča od največjih templjev, budističnih samostanov in seveda Potale – glavna rezidenca Dalaj Lame. Potala je največja zgradba na Tibetu in v notranjosti skriva ogromne kipe bude. Je pa sedaj bolj podobna muzeju, kot pa življenju v njej, saj Dalaj Lama že dolgo ne živi več tu.

Ulice glavnega mesta so prepolne vernikov, ki se zgrinjajo v svetišča ali pa hodijo po “religioznih poteh”. Čeprav ti vso to mistiko prekinjajo vojaki, ki na vsakem koraku marširajo po ulicah glavnega mesta se vseeno zdi, da je budizem globoko zakoreninjen v življenju tibetancev. Z religijo živijo na vsakem koraku; v trgovini, na ulici, na delu, doma in seveda v templjih.

Molilne zastavice “prayer flags«, ki so razobešene tako na ulicah kot na najvišjih vrhovih Tibeta so posebna značilnost. Prav posebno doživetje je ko si na prelazu 5000m visoko in plapola na tisoče zastavic. Vsako leto jih na novo izobesijo na vse vrhove “strehe sveta”. Tukaj se namreč vse dogaja na izjemnih višinah in kisik zna biti ponekod zelo redek. Še posebej če si na trekingu po tibetu, kjer je hoja na velikih višinah precej bolj naporna kot pri nas. Visokogorje ima tam druge dimenzije. Zato pa mu pravijo Streha sveta.

Lahko pa osvojiš vrhove tudi z Land Cruiserji, ki predstavljajo glavno prevozno sredstvo, saj so razdalje ogromne. In ko se voziš čez pokrajino, ki je izjemna in zelo raznolika, si lahko brez problema zamisliš da si na drugem planetu.

Ko zapuščaš Tibet imaš mešane občutke. Na eni strani izjemno pokrajino in ljudi ter tibetanski budizem, ki te spremlja na vsakem koraku. Na drugi strani pa  kar malo z grenkobe zaradi kitajske nadvlade, ki je zelo očitna. Zgodovina in politika Tibeta je zapletena in dolga zgodba. Dejstvo pa je, da se želi tibetansko kulturo načrtno iztrebiti kar kitajcem zelo uspeva.

Čeprav, ko si tam ne moreš mimo tega vidika, se je najbolje prepustiti »toku« oz. “go with the flow”, kot pravijo popotniki in kot ti svetujejo vodiči. Ko enkrat doživiš Tibet potem veš o čem govorijo.

Fotogalerija: Foto Tibet